Da bi se učinkovito lotili zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v prometu je potrebno najprej prepoznati, katera vozila in kje jih izpustijo največ.
Za izpuste toplogrednih plinov prometa v Sloveniji velja, da so povezani z razpršeno poselitvijo in koncentracijo delovnih mest v osrednjem delu države. Svoje doda geografska lega, saj se na našem teritoriju sekata dva pomembna prometna koridorja, od jugozahoda EU proti vzhodnim članicam, vse tja do Ukrajine in od severnih članic proti jugovzhodni Evropi ter naprej proti Turčiji. Na slovenskih avtocestah se prometnim tokovom slovenskih uporabnikov vse bolj množično pridružuje večinski del tranzitnega turističnega prometa proti in z Hrvaške ter promet osebnih in tovornih vozil na omenjenih dveh koridorjih, ki se nezadržno veča skladno z letno rastjo gospodarstev držav med katerimi poteka. Ta rast je na strani manj razvitih članic EU in kandidatk za članstvo občutno večja od EU povprečja, zato je tudi večanje obsega prometa z industrijskimi in drugimi dobrinami med temi državami in preostalim delom Evrope skokovit. Svoje doda tudi večanje pretovora v Luki Koper ter gospodarska rast Slovenije, saj je tudi zanjo potrebno zagotavljati vse bolj obsežno logistično podporo.
Na prvi pogled, sploh ob vožnji po avtocestah, se vsakdanjemu opazovalcu zdi, da veliko, morda največ toplogrednih plinov v cestnem prometu v Sloveniji prispevajo tuji tovornjaki. Toda njihov delež v izpustih toplogrednih plinov cestnega prometa v Sloveniji znaša nekaj manj kot 13 odstotkov. Čeprav se ob izjemnem številu tujih vozil na naših avtocestah, tako tovornih, kot osebnih, zdi marsikomu težko verjetno, je pač tako, da največ toplogrednih plinov cestnega prometa prispevajo Slovenci z vožnjo z osebnimi avtomobili. Ta delež znaša 57,55 odstotka. Domači in tuji avtomobili skupaj prispevajo vsem izpustom cestnega prometa, ti predstavljajo 99 odstotkov vseh, 62,83 odstotka izpustov toplogrednih plinov. Tovornjaki 22,51 odstotka, lahka gospodarska vozila, oziroma pogovorno kombiji 12,73 odstotka, avtobusi 1,48 odstotka ter motorna kolesa in kolesa z motorjem 0,37 odstotka. Ko razdelimo izpuste po vrsti vozila, vrsti ceste in poreklu se pokaže, da daleč največ izpustov toplogrednih plinov cestnega prometa generirajo prebivalci Slovenije z osebnimi avtomobili izven avtocestnega omrežja. Ta delež znaša 33,43 odstotka. Sledijo izpusti slovenskih avtomobilov na avtocestnem omrežju 24,11 odstotka in šele na tretjem mestu so tuji tovornjaki na avtocestnem omrežju z 11,37-odstotnim deležem.
Glede na to, da smo si z novim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadali smeli cilj, da naj bi do leta 2030 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v cestnem prometu v primerjavi z letom 2005 za odstotek, čeprav je povečanje še leta 2022 znašalo 32,4 odstotka, z izrazitim trendom rasti, je seveda več kot očitno, kateri del izpustov, oziroma prometa se je potrebno najprej lotiti. Za to imamo danes že zelo učinkovito tehnologijo, dokazano v množični splošni rabi. Le dojeti moramo vse njene prednosti ter seveda zagotoviti podporno okolje za njeno množično uporabo. Za hitro in odločno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je namreč potrebno predvsem pospešeno elektrificirati osebno motorno mobilnost Slovencev in seveda sočasno vzpostaviti učinkovito podporno okolje, od ojačitev distribucijskega elektroenergetskega omrežja za množično polnjenje doma, oziroma v delovnem času na parkiriščih podjetij, do vzpostavitve množične polnilne infrastrukture največje moči. Za te izzive ima slovenska elektroenergetika že pripravljene odgovore. Za množično polnjenje z majhnimi močmi koncept E8, za polnjenje z največjimi močmi koncept Pentlja.
Zakaj gre staviti na množično elektrifikacijo slovenskih osebnih avtomobilov, najbolj zgovorno odkrivajo izkušnje elektrifikacije cestnega prometa Norveške. Pri tem ne gre spregledati, da so norveška mesta večja, večja je tudi stopnja urbanizacije. Torej so pogoji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov z javnim potniškim prometom in nemotornimi oblikami mobilnosti na Norveškem občutno boljši, kot v Sloveniji, pa je kljub temu učinek elektrifikacije prometa izjemen. V Sloveniji bi bil vsekakor večji.
Z njim prebivalcem ne bi otežili vsakdanje mobilnosti pri kateri je potrebno usklajevati osebno, poslovno ter mobilnost otrok v povezavi s šolskimi, obšolskimi dejavnostmi in še marsičem drugim. Toliko bolj, ker so vsi ukrepi na ravni EU po katerih se zgledujemo pri načrtih večanja uporabe javnega potniškega prometa in nemotornih oblik mobilnosti, kar je zagotovo potrebno spodbujati, naravnani na vsaj 70-odstotno urbanizacijo, ta pa v Sloveniji znaša manj kot 50 odstotkov. Ob vsem imamo po merilih Eurostata v Sloveniji le dve mesti, Ljubljano in Maribor. Tudi zato ti ukrepi ne dajejo željenih učinkov kljub enormnim vlaganjem. Še posebej ne na kratek rok do leta 2030.
Izpuste toplogrednih plinov v cestnem prometu v Sloveniji smo izračunali na osnovi podatkovne baze SURS, Število voznih kilometrov (mio. vkm) v Sloveniji in tujini registriranih vozil na slovenskem cestnem omrežju po razredu vozila, registraciji vozila in kategoriji javne ceste, Slovenija, letno, za leto 2023. Ob tem smo uporabili oceno, da osebni avtomobili na 100 kilometrov vožnje na avtocesti porabijo devet litrov goriva, na cestah izven avtocestnega omrežja šest litrov. Za lahka gospodarska vozila smo upoštevali porabo na avtocestah 12 l/100 km, na cestah izven avtocestnega omrežja osem l/100 km. Porabo srednje težkih gospodarskih vozil s skupno dovoljeno maso od 3,5t do 12t smo ocenili na avtocesti na 22 l/100 km, na cestah izven avtocestnega omrežja na 18 l/100 km. Porabo najtežjih gospodarskih vozil, se pravi največjih tovornjakov smo ocenili na avtocesti na 35 l/100 km in na cestah izven avtocestnega omrežja na 30 l/100 km. Sodobni tovornjaki s skupno največjo dovoljeno maso do 40t sicer porabijo v idealnih razmerah na avtocestah manj kot 30 l/100 km. Toda ob zastojih, kot smo jim priča na slovenskih avtocestah njihova poraba hitro naraste čez 40 l/100 km. V tej luči bi tretji pas na najbolj obremenjenih delih slovenskega avtocestnega omrežja, kar bi povečalo pretočnost, botroval tudi za tretjino manjšim izpustom toplogrednih plinov tovornega prometa skozi Slovenijo.
Porabo mednarodnih in medkrajevnih avtobusov smo ocenili na 27 l/100 km na avtocestah in na 24 l/100 km izven avtocestnega omrežja. Porabo mestnih avtobusov na 35 l/100 km. Porabo motorjev in koles z motorji pa v povprečju na sedem litrov na 100 kilometrov na avtocestah in na tri litre na 100 kilometrov vožnje izven avtocestnega omrežja.
Pri preračunavanju izpustov na osnovi porabe goriva smo uporabili vrednosti 2,625 kg CO2/l za dizelsko gorivo in 2,362 kg CO2/l za bencin. Ker smo ocenili, da je na slovenskih cestah 50 odstotkov dizelskih avtomobilov in 50 odstotkov bencinskih, smo za preračunavanje uporabili povprečno vrednost. Tako smo ocenili tudi porabo. Pri izpustih vseh ostalih vozil smo uporabili le vrednost specifičnih emisij na liter za dizelsko gorivo. Le pri izpustih za motocikle in kolesa z motorjem smo uporabili vrednost za bencin.
Na osnovi vseh teh podatkov smo izračunali skupne izpuste toplogrednih plinov v cestnem prometu v Sloveniji za leto 2023 5.130,57 kt. V osnutku predloga posodobitve celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta republike Slovenije (maj 2024) je za leto 2022 zapisana vrednost izpustov toplogrednih plinov prometa 5.793 kt CO2 ekv. Razliko med našim izračunom in podatkom v NEPN je možno razložiti z različnim pristopom. Od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Izpuste prometa na državni ravni se namreč računa na osnovi količine prodanega goriva. Zaradi ugodnejših cen goriva, predvsem izven avtocestnega omrežja, veliko tujcev odpelje gorivo in Sloveniji pripisane izpuste toplogrednih plinov prometa s seboj v druge države. Obenem so naše vrednosti porabe le grobe ocene, saj izhajajo iz ocene in ne točnih podatkov o porabi različnih vozil na različnih vrstah cest. V NEPN so upoštevali ekvivalent vseh izpustov toplogrednih plinov, pri naših izračunih pa so upoštevani samo izpusti ogljikovega dioksida. Kakor koli že, za ocenitev reda velikosti je tudi naša ocena zagotovo merodajna. Toliko bolj za razmerja izpustov med posameznimi vrstami vozil, slovenskih in tujih ter vožnji na različnih cestah.
