Rešitve množičnega hitrega polnjenja na presečišču avtocest in visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja.
Med ozka grla množične elektromobilnosti vsekakor sodi množično hitro polnjenje električnih avtomobilov. V javnosti so dobro znane slike in videoposnetki dolgih vrst čakajočih električnih avtomobilov v času potovalnih konic. Kako se bo vse skupaj zaostrilo, ko se bodo električni avtomobili dodatno namnožili in se jim bodo pridružila električna gospodarska vozila si ob današnjem stanju polnilne infrastrukture, ne moremo predstavljati drugače kot kaotično katastrofalno. Toliko bolj v Sloveniji, ležeči na presečišču dveh mednarodnih, prometno močno obremenjenih koridorjih.
K sreči temu ne bo tako. V družbi Eles, sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja so namreč zasnovali rešitev s katero se bo možno izogniti črnim scenarijem. Električno mobilnost, tudi v najbolj množični obliki, bo namreč možno obvladovati tako glede zmogljivosti elektroenergetskega omrežja, kot zagotavljanja najboljše možne uporabniške izkušnje velikemu številu uporabnikov električnih vozil. Ob vsem z občutno nižjimi cenami polnjenja, kot smo jih vajeni danes.
Osnovna zamisel, oziroma rešitev koncepta Pentlja je vzpostavitev hitre polnilne infrastrukture na presečiščih prometnega avtocestnega in visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Teh točk sicer ni neomejeno veliko, vendar so razporejene preko celotnega ozemlja Slovenije in zagotavljajo relativno sprejemljiva vlaganja v elektroenergetsko omrežje in cestno infrastrukturo za vzpostavitev polnilnih parkov večjega števila polnilnic. Hitre polnilnice ob avtocestnem križu bodo namreč morale v bodoče zagotavljati za težka gospodarska vozila moči polnjenja do 1000 kW, oziroma enega MW. Električni avtomobili z največjimi zmogljivostmi polnjenja pa danes dosegajo moči do 270 kW, kar se bo v bodoče le še povečevalo.
Strokovnjaki Elesa menijo, da je možno na presečišču avtocestnega križa in visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja vzpostaviti polnilne parke skupne moči do 50, 60 MW. To bi omogočalo sočasno polnjenje večjega števila električnih vozil. Na takšnih intermodalnih vozlišč v neposredni bližini prenosnega omrežja in avtocestne infrastrukture, kjer težav z zagotavljanjem zadostne priključne moči ne bo, bo zagotovljeno sočasno polnjenje vsaj 50 avtomobilov ter 20 gospodarskih vozil. Najtežji tovornjaki so na primer opremljeni z baterijskimi sklopi v katere je možno shraniti do 600 kWh električne energije. Standard polnjenja pa veleva, da bi se morale te baterije napolniti v približno pol ure. Pri vzpostavitvi polnilne infrastrukture za težka gospodarska vozila bo potrebno upoštevati tudi to, da si parkirišča ob polnilnicah ne morejo deliti z osebnimi vozili, saj so neprimerljivo večja. Tudi zato ni možno zagotoviti večjega števila polnilnic za električna gospodarska vozila, še posebej tista največja, na obstoječih avtocestnih bencinskih servisih, kjer že danes v nočnih urah vlada popoln parkirni kaos zaradi prezasedenosti s težkimi tovornjaki.
Pri osebnih avtomobilih ne gre spregledati, da se na najbolj zmogljivih polnilnicah polnijo z največjimi močmi do približno 50-odstotne polnosti. Če je baterija ob začetku povsem prazna je za to potrebno med deset in 15 minut. Po polovični polnosti baterij se moč polnjenja sorazmerno hitro manjša. Podobno se polnijo tudi baterije težkih gospodarskih vozil. Iz tega izhaja, da se bo lahko v polnilnih parkih sočasno polnilo občutno večje število avtomobilov in gospodarskih vozil, kot bi pokazalo preprosto deljenje razpoložljive moči polnilnega parka z največjo teoretično močjo polnjenja navedeno v tovarniških podatkih vozil.
To nazorno kažejo podatki o polnjenju električnih avtomobilov in gospodarskih vozil testiranih na naši spletni strani. Podatke vrednotimo in interpretiramo z merili veljavnimi za koncept Pentlja. Ob tem strošek hitrega polnjenja primerjamo s stroškom oskrbe primerljivega vozila na fosilna goriva. S tem pokažemo kakšno je današnje stanje na trgu storitev polnjenja električnih vozil z največjimi močmi.
V katero smer naj bi se cenovno razvijal trg tovrstnih storitev, ko bodo v Sloveniji vzpostavljeni polnilni parki skladni s konceptom Pentlja, odkrivajo strokovnjaki Elesa z ugotovitvijo, da znašajo danes cene električne energije 450, oziroma celo 500 evrov na MWh. Ob tem nekateri ponudniki hitrega polnjenja dodatno večajo cene polnjenja zvečer, da se izognejo gneči na polnilnicah. V prihodnje pa se bodo v urah nizkih cen električne energije, to je čez dan, ko bo na voljo vse več električne energije iz sončnih elektrarn, cene spustile tudi na 150 evrov na MWh, oziroma celo nižje. Ob tem gre upoštevati, da je velik dejavnik na ceno polnjenja investicija v polnilno infrastrukturo in elektroenergetski priključek. Na sedanjih lokacijah hitrih polnilnic, kjer za delovanje nekaj hitrih polnilnic ni treba povečevati priključne moči, sta stroška polnilnic in stroška ureditve primernega elektroenergetskega priključka približno enaka. Če se bo želelo na teh lokacijah povečevati število polnilnic, se bo pojavila težava omejene maksimalne zmogljivosti distribucijskega omrežja. To bo zahtevalo, sicer odvisno od lokacije, tudi do desetkratno povečanje investicije v nadgradnjo elektroenergetskega priključka. Slednje bo močno vplivalo na višino cene polnjenja.
Zato koncept Pentlja predvideva izbiro preprosto dosegljivih lokacij hitrih polnilnic v neposredni bližini glavni prometnih tokov, ob sočasni neposredni bližini zmogljive elektroenergetske infrastrukture. Take lokacije bodo kljub veliki koncentraciji hitrih polnilnic zagotavljale racionalizacijo stroškov in časa njihove priključitve na elektroenergetsko omrežje, s čemer bo preprečeno čezmerno poviševanje cene polnjenja.
Več o konceptu Pentlja povedo odgovori na pogosta vprašanja o hitrem polnjenju električnih vozil na spletnih straneh Elesa in video o konceptu Pentlja.