Za stroškovno in časovno učinkovito vožnjo na električni pogon, je potrebno poznati značilnosti polnjenja slehernega električnega avtomobila, še posebej na hitri polnilni infrastrukturi.
Med specifična testiranja elektromobilnost.si sodi tudi beleženje moči, večanja stopnje polnosti akumulatorske baterije in količine prevzete električne energije na polnilnicah raznih ponudnikov, raznih izvedb in raznih moči, v odvisnosti od časa polnjenja in še nekaterih drugih parametrov. Na polnilnicah večje moči, med katere sodijo polnilnice DC moči 50 kW in polnilnice največjih moči, beležimo podatke na časovni interval ene minute. S tako pridobljenimi podatki izrišemo krivulje polnjenja, oziroma krivulje moči polnjenja, krivulje količine prevzete električne energije in krivulje večanja stopnje polnosti baterij. Na osnovi pridobljenih podatkov, ko jih uparimo s podatki o porabi električnega avtomobila, oziroma dosega, izrišemo še krivulje večanja dosega glede na različne moči polnjenja, okoliščine polnjenja in scenarije uporabe električnega avtomobila.
Pri zbiranju podatkov za izris krivulj polnjenja vedno težimo k temu, da če je le možno, opravimo polnjenje na istih polnilnicah in ob istih pogojih polnjenja. Pred polnjenjem baterijo izpraznimo do izpisa polnosti nič odstotkov in ničelnega preostalega dosega. Pri tem skrbimo, da je temperatura baterije idealna. S tem zagotovimo, da se avtomobil polni z največjo močjo, v najkrajšem času. Tako so naši podatki primerljivi s podatki izdelovalca. Obenem preverimo in pokažemo tudi moč polnilnic posameznih ponudnikov. Večkrat se namreč zgodi, da moči niso takšne, kot so obljubljene. Oziroma so zmanjšane zaradi težav s hlajenjem določenih sklopov polnilnic in transformacijskih sklopov ob polnilnicah. Včasih pa se primeri, da za doseganje obljubljenih moči, na določeni lokaciji preprosto ni zagotovljena zadovoljiva priključna moč. Tudi zaradi tega polnimo avtomobile, na preizkušenih lokacijah, za katere vemo, kako, da delujejo stabilno in brez težav, z največjo nazivno močjo.
Odgovor na to, kako naj bi se v bodoče izognili tovrstnim zagatam podaja Elesov koncept množičnega hitrega polnjenja električnih vozil, z največjimi močmi, vse tja do enega MW na polnilnico. Rešitev so poimenovali koncept Pentlja. Obenem pa naše krivulje polnjenja na polnilnicah največje moči, za vsak testi avtomobil, odkrivajo potencial koncepta Pentlja.
S krivuljami polnjenja lahko uporabniki električnih avtomobilov ugotovijo, kakšne so resnične moči polnjenja in kako so razporejene glede v odvisnosti od polnost baterijskega sklopa. Prav to razmerje v največji meri določa, kako lahko na daljši poti opravimo, kar se da hitro dopolnitev baterij.
S krivuljami polnjenja si je možno pomagati tako, da odčitamo, pri kateri polnosti se avtomobil najhitreje polni. Seveda je največja moč vedno pri, kar se da prazni bateriji. Praviloma se začne hitro zmanjševati, ko polnost baterije preseže 50 odstotkov.. Zato na daljši poti uporabnik raje polni večkrat, a pri tem pazi, da se to polnjenje vedno opravlja v razponu polnosti baterije, kjer se dosegajo največje moči.
Na osnovi polnjenja od nič do 100-odstotne polnosti baterij izpišemo v tehničnih podatkih, v delu naših meritev, tudi čase polnjenja med 20 in 80 odstotkov polnosti baterije, kar priporoča večina izdelovalcev električnih avtomobilov in, kar je še posebej pisano na kožo ne najbolj izkušenim uporabnikom električnih avtomobilov.
Naše meritve polnjenja, oziroma krivulje polnjenja, gre razumeti kot približke, oziroma do neke mere teoretične vrednosti. Pri vsakdanji uporabi električnih avtomobilov se namreč izkaže, da če avtomobil priključimo na polnilnico z določeno polnostjo, ne doseže pri dani polnosti tisto moč polnjenja, se pravi hitrost polnjenja, kot če se baterije začnejo polniti povsem prazne. Seveda je tudi pri trem pomemben dejavnik učinkovitost in brezhibnost polnilnice.
Osnovno sporočilo naših meritev je, da je potrebno na najmočnejših polnilnicah, kjer je tudi cena polnjenja največja, avtomobile začeti polniti s čim manjšo zalogo električne energije v baterijah. Ko moč polnjenja izpisana na krivuljah pade pod 50 kW, se polnjenje na polnilnicah največjih moči ne splača več niti časovno. Takrat je bolje polniti avtomobil na polnilnici DC 50 kW, saj je strošek polnjenja na njih praviloma ugodnejši kot na polnilnicah največje moči. Na poti se je namreč bolje večkrat zaustaviti za krajše obdobje, polnjenja, kot vztrajati s polnjenjem tudi v območje polnosti, v katerem so moči, daleč od največjih, ki so dosežene pri skorajda povsem praznih akumulatorskih baterijah.