Država spodbuja delo od doma brez zavedanja o vseh negativnih posledic za okolje, zdravje ljudi in socialno pravičnost.
Na enem izmed posvetov o novem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu sem snovalki številnih ukrepov izrazil pomisleke o delu od doma, ki ga je predstavila kot posebej učinkovit ukrep. Dejal sem, da delo od doma veča nevarnost za nastanek poklicnih bolezni in okvar zdravja zaradi nepravilnih ergonomskih pogojev dela, veča onesnaževanje zraka, posledično veča število preranih smrti in težkih bolezni ter veča socialne razlike, ker imajo z ogrevanjem in ohlajevanjem improviziranih delovnih okolij doma relativno največ stroškov socialno šibkejši sloji prebivalstva. Mojim argumentom ni ugovarjala, le dejala je, da ne gre tako razmišljati, ker lahko pridemo hitro na zelo spolzka tla.
Najprej nisem razumel odgovora, a sem si ga kasneje razložil tako, da pač argumenti snovalcev NEPN in drugih prometnih politik v Sloveniji, s katerimi zagovarjajo svojo alternativo današnji veliki odvisnosti Slovencev od dnevne mobilnosti z avtomobili trdno stojijo, dokler se jim ne ugovarja z realnimi podatki o tem kako in kje ljudje živijo in delajo. Soočeni s stvarnostjo postanejo tla za njihove argumente zelo hitro spolzka.
Slovenija ima namreč izjemno težavo z izpusti onesnaževal zraka iz individualnih kurišč. V primerjavi z njimi ima promet pri tem majhen delež. Iz poročila ARSO Okolja, Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2022, je razvidno, da so mala kurišča k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2021 prispevala 53 odstotkov, k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 73 odstotkov. Čeprav k izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet, je njegov prispevek občutno manjši. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta 2021 predstavljali sedem odstotkov skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 šest odstotkov. Ob tem ne gre spregledati, da imajo električni avtomobili v cestnem prometu ničelne izpuste. Tudi pri izpustu delcev v prometu zaradi obrabe zavor, so električni avtomobili v prednosti z rekuperacijskim zaviranjem. Kako je z izpusti zaradi obrabe cest in gum pa pišemo v poglobljenem članku, So električni avtomobili rakotvorni?
Vse več poklicnih bolezni je povezanih z nepravilno ergonomijo sedečih, pisarniških delovnih mest. Pri tovrstnih delih je potrebno zagotoviti ergonomske stole, delovne mize pravilne višine. Uvajajo se ergonomske tipkovnice, računalniške miške in še marsikaj. Obenem mora biti ekran računalnika nastavljen na pravi višini. Pravilni, s čim manj točkovnega pritiska in mišične obremenjenosti morajo biti tudi položaji rok, nog in vseh ostalih delov telesa. Vsega tega, ob delu na improviziranem delovnem mestu doma, po pravilu na prenosnem računalniku ni možno zagotoviti. Zdravstvene težave izhajajoče iz tovrstnega dela, v ergonomsko neustreznih pogojih se bodo pokazala šele čez desetletja. Prav tako doma v večini ljudje nimajo zagotovljenega pravšnjih okoljskih pogojev dela. To velja za osvetlitev, prezračevanje in temperaturno udobje. Glede slednjega se z delom na domu povečujejo socialne razlike med zaposlenimi. Premožnejši živijo v novih, energetsko učinkovitejših hišah, oziroma stanovanjih. Ob delu od doma imajo zagotovljene boljše delovne pogoje in so obenem energetsko, torej stroškovno z delom od doma manj obremenjeni.
Kako zagotoviti pravično poravnavo stroška zagotavljanja enakih delovnih pogojev doma za zaposlene, z energetsko izjemno učinkovitim domom, z lastno sončno elektrarno in toplotno črpalko in tiste, z energetsko potratnim načinom zimskega ogrevanja in poletnega hlajenja, pobudniki dela od doma še niso povedali. Te težave, s katero se z delom od doma socialne razlike le povečujejo, niso niti zaznali. Kljub temu, da se brez dela od doma 64 odstotkov celotne rabe energije slovenskih gospodinjstev nameni ogrevanju. Svoje bi na to temo zagotovo morali povedati tudi sindikati.
Da je delo od doma, še posebej pozimi, okoljsko izjemno vprašljiva, oziroma škodljiva rešitev potrjujejo podatki, da se gospodinjstva v 21 odstotkih grejejo na zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje in utekočinjen nafti plin, v 39 odstotkih za to uporabljajo lesna goriva. Pri tem gre upoštevati, da dve tretjini Slovencev živi v samostojnih, eno ali dvostanovanjskih hišah, brez priključitve na sistem daljinskega ogrevanja. Delež teh je pri tistih, ki naj raje delajo od doma in s tem ne obremenjujejo cestnega omrežja občutno večji. Torej je občutno večji tudi delež tistih zaposlenih, ki z delom od doma zaradi individualnih kurišč v največjem deležu prispevajo onesnaževanju zraka. Posledično številnim preranim smrtim in občutno več težko in kronično bolnim ter s tem povezano večjo obremenitvijo zdravstvenega sistema.
Žal so zaradi vsega tega tla na katerih stojijo argumenti tistih, ki bi radi neizvajanje investicij za zagotovitev večje pretočnost slovenskega cestnega omrežja in pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa nadomestiti z delom od doma in ostalimi, bolj ali manj neučinkovitimi ukrepi razogljičenja ter večanja energetske in časovne učinkovitosti dnevne mobilnosti prebivalstva, vse bolj spolzka. A se snovalci te sistemske, okoljske in infrastrukturne neučinkovitosti, vedno pravočasno umaknejo na zanje trdna tla, na spolzkih pa puščajo vse več prebivalcev Slovenije, oziroma celotno slovensko družbo.
Željko Purgar